»Kraljevski nos?«. To je ime, ki so ga dali nedavno odkritemu hadrozavru z znanstvenim imenom Rhinorex condrupus. Pred približno 75 milijoni let se je prehranjeval z rastlinjem pozne krede.
Za razliko od drugih hadrozavrov Rhinorex ni imel kostnega ali mesnatega grebena na glavi. Namesto tega je imel ogromen nos. Poleg tega ga niso odkrili v skalnatem izdanku kot druge hadrozavre, temveč na Univerzi Brigham Young na polici v zadnji sobi.
Lovci na fosile dinozavrov so desetletja opravljali svoja dela s krampom, lopato in včasih tudi z dinamitom. Vsako poletje so dletali in razstreljevali tone skal ter iskali kosti. Univerzitetni laboratoriji in naravoslovni muzeji so bili polni delnih ali celotnih okostij dinozavrov. Precejšen del fosilov pa ostaja v zabojih in mavčnih odlitkih, pospravljenih v skladiščnih zabojnikih. Niso dobili priložnosti, da bi povedali svoje zgodbe.
To stanje se je zdaj spremenilo. Nekateri paleontologi opisujejo znanost o dinozavrih kot mesto, ki doživlja drugo renesanso. Kar mislijo, je, da se uvajajo novi pristopi za globlji vpogled v življenje in čas dinozavrov.
Eden od teh novih pristopov je preprosto pogledati, kaj je bilo že najdeno, kot je bilo v primeru Rhinorexa.
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so bili fosili nosorega deponirani na Univerzi Brigham Young. Takrat so se paleontologi osredotočili na odtise kože, najdene na kosteh trupa hadrozavra, zato so fosiliziranim lobanjam, ki so še vedno v skalah, namenili le malo časa. Nato sta se dva podoktorska raziskovalca odločila, da si ogledata lobanjo dinozavra. Dve leti pozneje so odkrili nosorega. Paleontologi so osvetlili njihovo delo.
Rhinorex je bil prvotno izkopan na območju Utaha, imenovanem najdišče Neslen. Geologi so imeli precej jasno sliko o davno živečem okolju najdišča Neslen. Šlo je za estuarijski habitat, močvirnato nižino, kjer sta se sladka in slana voda mešali blizu obale starodavnega morja. Toda v notranjosti, 200 milj stran, je bil teren zelo drugačen. V notranjosti so izkopali tudi druge hadrozavre, vrste z čopo. Ker prejšnji paleontologi niso pregledali celotnega Neslenovega okostja, so domnevali, da gre tudi za hadrozavra z čopo. Zaradi te domneve je bil sklep, da lahko vsi hadrozavri z čopo enako izkoriščajo celinske in estuarijske vire. Šele ko so ga palenotologi ponovno pregledali, so ugotovili, da gre dejansko za Rhinorexa.
Kot bi se del sestavljanke postavil na svoje mesto, je bilo odkritje, da je Rhinorex nova vrsta poznokredne dobe. Najdba »kraljevega nosu« je pokazala, da so se različne vrste hadrozavrov prilagodile in razvile, da bi zapolnile različne ekološke niše.
Paleontologi preprosto s podrobnejšim pregledovanjem fosilov v prašnih zabojnikih odkrivajo nove veje drevesa življenja dinozavrov.
——— Od Dana Rischa
Čas objave: 1. februar 2023